Tudi v globaliziranem svetu nam trenutni gospodarski dogodki prinašajo novice o vladah, ki napovedujejo protekcionistične ukrepe. V ZDA predsednik Trump uvede carine in opusti ali se ponovno pogaja o mednarodnih trgovinskih sporazumih, medtem ko se Združeno kraljestvo pripravlja na izstop iz Evropske unije in s tem evropskega skupnega trga. Soočeni s temi ukrepi sta Evropska unija in Japonska dosegli zelo pomemben trgovinski sporazum, ki lahko prinese velike koristi obema stranema.
Japonska, tretje največje svetovno gospodarstvo, in Evropska unija, največja trgovska sila na svetu, sta uspeli doseči sporazum velikega pomena v trgovinskem smislu. Ta sporazum bo imel velik vpliv, saj obe gospodarstvi predstavljata 28,4% svetovnega bruto domačega proizvoda, predstavljata 37,2% izvoza in ne zajemata nič več in nič manj kot 8,6% svetovnega prebivalstva.
Dogovor, poln priložnosti
Res je, da sta bili Japonska in Evropska unija že močno povezani. V tem smislu je treba omeniti, da je Japonska druga največja trgovinska partnerica Evropske unije v Aziji in šesta na svetu.
Že večkrat je bilo ponovljeno, da bo ta trgovinski sporazum zelo koristen za obe strani. Kakšne koristi ali kakšne prednosti lahko ponuja mednarodna trgovina? No, s korakom naprej na tem področju bosta obe gospodarstvi dosegli večjo specializacijo za tiste izdelke in storitve, pri katerih dodajata vrednost v primerjavi z zunanjim svetom (konkurenčna prednost).
Po drugi strani pa bo sporazum med Evropsko unijo in Japonsko povečal konkurenčnost, zmanjšal stroške in potrošnikom prinesel izdelke po dostopnejših cenah. Ta konkurenčnost bo spodbudila tudi ustvarjanje različnih izdelkov in potrošnikom omogočila dostop do bolj kakovostnega blaga.
Kakšne bodo posledice dogovora?
Izvajanje trgovinskega sporazuma pa ne bo takoj. To bo postopen postopek, ki bo vključeval odpravo nekaterih protekcionističnih ukrepov, vključno z znižanjem carin. Z drugimi besedami, davki, plačani za tuje blago, ki vstopa na domače trge, se bodo zmanjšali. V skladu s tem je treba opozoriti, da se bodo 10-odstotne carine, ki jih plačujejo japonski avtomobili, postopoma zniževale, medtem ko se bodo carine za evropsko obutev, izvoženo na Japonsko, z 30% na 21%.
Drugi protekcionistični ukrepi, ki otežujejo vstop tujega blaga v nacionalna gospodarstva, so birokratske ovire. Obstoj zapletenih predpisov in zahtev je na koncu pravi kamen spotike za tiste, ki želijo prodreti na tuje trge. Iz tega razloga je bilo odločeno, da se uvede enostavnejša uredba o uvozu sadja na Japonskem.
Zasebna podjetja ne bodo edini gospodarski subjekti, ki bodo imeli večjo odprtost za mednarodno trgovino. Tako bodo javna naročila ostala odprta tudi med japonskimi in evropskimi podjetji. Z drugimi besedami, evropska in japonska podjetja se bodo lahko potegovala za obsežne pogodbe, ki jih bodo razpisale javne uprave.
Že v članku "NAFTA in njen težek pogajalski proces" smo opozorili na težave, ki jih prehaja severnoameriški sporazum o prosti trgovini. Trump želi favorizirati interese ameriških podjetij, jih zaščititi in jim ponuditi prednosti pred interesi drugih držav, ki so podpisale NAFTA. No, pred NAFTA, ki preživlja težke trenutke, bo pogodba, podpisana med Japonsko in Evropsko unijo, ki bo konkurirala ogromnemu območju proste trgovine v Severni Ameriki.
Najbolj dvomljivi glede trgovinskega sporazuma verjamejo, da bo Evropa očitno oškodovana proti Japonski. Nekateri menijo, da so japonska podjetja veliko bolj konkurenčna in bodo na koncu prevzela evropske trge. Vendar se zdi, da se napovedi ne strinjajo s dvomljivci, saj naj bi se izvoz iz Evrope na Japonsko povečal za 34%, japonski izvoz v Evropsko unijo pa za 29%.
Kot smo že povedali, bosta obe gospodarstvi veliko bolj konkurenčni. Potrošniki bodo lahko dostopali do blaga in storitev po nižjih cenah, povečale se bodo možnosti za zaposlitev, podjetja pa bodo zaradi večje konkurenčnosti spodbujena k izboljšanju svojih izdelkov.